Golf klub Arboretum in predsednik Samo Zalokar

 

V slovenskem golfu se je v dveh letih marsikaj spremenilo, pogled olimpijskega športa pa je precej dvignil zorni kot. Športu samemu odmevnost in posledično popularnost prinašajo ne samo dobri, ampak resnično odlični rezultati, in teh resnično ni manjkalo. Golf seveda ni od včeraj, saj je, ne glede na prepoznavnost in še vedno določene stigmatizacije, v Sloveniji prisoten že desetletja. Igrišča seveda ne rastejo kot gobe po dežju, a jih je povsem dovolj za okvirno deset tisoč Slovencev, ki se ukvarjajo z golfom. Eden najstarejših klubov, zagotovo pa največji, je Golf Klub Arboretum, ki je v marsičem lahko vzor ostalim in tudi primer odnosa do športa, tekmovalnega in rekreativnega. GK Arboretum ima največ članov, največ tekmovalcev in največ organiziranih turnirjev. Za tekmovalni razvoj skrbi mladinska akademija GK Arboretum, za družabnost, povezano z rekreativno tekmovalnostjo, pa kar člani sami. Skorajda vse aktivacije so organizirane na domačem igrišču v Arboretumu, kar priča tudi o dobrem sodelovanju z lastniki.

Pred dvema letoma je mesto predsednika prevzel 54 letni Samo Zalokar, lastnik sila uspešnega podjetja Alcu iz Kamnika. Zalokar je sicer Domžalčan, a je golf, kot tudi igrišče v Arboretumu, tako ali tako od samih začetkov povezano z obema občinama, kamniško in domžalsko.  Zatorej bo uvodni del namenjen klubu in aktualnemu stanju. Predsednik GK Arboretum začne takole: »Golf klub Arboretum je največji slovenski klub, z največ aktivnimi člani. Na spisku je okrog 1500 članov, od tega nekaj manj kot 700 aktivnih. V zadnjih dveh letih je klub zagotovo tudi najbolj aktiven. Denimo samo redni sredini družabni golfski turnirji privabijo v povprečju skoraj 70 igralcev, kamor seveda pridejo tudi člani drugih slovenskih klubov. To so seveda odprti turnirji. Zberemo dobre nagrade, kar privabi nekaj več golfistov, predvsem pa ljudje radi igrajo na turnirju, ker se želijo spopasti s svojim hendikepom. Seveda, velika večina na turnir ne pride zaradi zmage, ampak, kot rečeno, se golfisti želijo spopasti s svojim hendikepom.«

Samo Zalokar, direktor podjetja Alcu in predsednik GK Arboretum

Zalokarjeva povezanost z golfom se je začela leta 2007. Golf je posegel v člane njegove družine in sin  Matic je bil tudi 2x mladinski slovenski prvak. Samo Zalokar pojasni, kako je našel golf: »Moram reči, da sem prej pri tenisu precej obrabil obe koleni in sem iskal manj agresiven šport. Ko sem ga našel, me je enostavno zastrupil. Nikoli ne bom pozabil filma Legenda o Baggerju Vanceu, od koder prihaja znano dejstvo, da golfske igre nikoli ne premagaš. Karkoli odigraš, vedno je pred teboj še boljši rezultat. In tako pri golfu nikoli ni konca. Tudi sin Matic je zelo dober golfist. Bil je mladinski prvak Slovenije. Ampak samo enkrat sem bil njegov kadi, ker sem bil še bolj nervozen kot on. To je bila v celoti njegova pot.«

Kako ste prišli do tega, da ste prevzeli vodenje  GK Arboretum. Pred vami, gledamo obdobje zadnjih nekaj let, sta bila predsednika Jože Štivan in Boris Zupančič. Leta 2020 ste nasledili slednjega.

»Na igrišču Arboretum se je spremenilo lastništvo in posledično so se pojavile želje tudi po spremembi vodstva v našem klubu. Nekateri člani so prevzeli idejo in postal sem predsednik GK Arboretum.«

Kako bi ocenili delo in dogajanje v klubu v zadnjih dveh letih?

»Zagotovo smo imeli srečo, da sta ravno v tem času klubu priključila Aleš in Uroš Gregorič. Otroška akademija je sicer obstajala, ampak je bilo vključenih morda deset otrok. Ob njunem prihodu smo se dogovorili, da bosta delovala v okviru našega kluba, torej smo nadaljevali delo v golf akademiji Arboretum. Z njima je prišlo kar nekaj mladih golfistov. Trenutno je vseh otrok oziroma mlajših golfistov 50, kar je kar lepo število. Za golfiste smo poskrbeli tudi v zimskem času. Naredili smo lep indoor center na približno 120 kv.m., kjer je poleg tudi fitnes. Lani smo dodali še zelenico za patanje. V trening centru sta dva simulatorja in zasedenost je v zimskem času neverjetna, od jutra do večera. Seveda moram poudariti, da so zelo pomemben del naše aktivnosti sredini klubski družabni turnirji, kjer smo v eni sezoni skupaj in to kljub korona ukrepom zabeležili več kot dva tisoč odigranih rund.«

V letu 2021 je bilo zaradi covid ukrepov precej manj turnirjev, a je bila udeležba precej večja kot prej, kar je sicer značilnost po vsem svetu. Predsednik GK Arboretum le doda: »Seveda, ljudje res želijo igrati turnirje, ker na turnirju resnično igraš sam s seboj in s svojim hendikepom.«

GK Arboretum je v marsičem lahko vzgled. Kaj bi lahko ostali klubi prenesli dobrega v svoja aktivnosti. Kaj bi si želeli v slovenskem golfu?

»Denimo povečanje števila golfistov ni v tolikšni meri odvisno od klubov ali recimo na klubskih plečih Tukaj veliko lahko naredijo igrišča sama. Menim, da imajo slovenska golf igrišča enostavno previsoke cene za igranje, glede na to, kaj ponujajo. In ne smemo pozabiti tudi na slovensko kupno moč. Če primerjamo cene igralnin v Italiji in Avstriji ter prihodke v omenjenih državah, potem je jasno, da smo tukaj predragi. V Sloveniji bi morali najti ustrezno ravnovesje med cenami igralnin in slovenskim BDP-jem. To je prvo, kar bi bilo ustrezno prilagoditi. Ko prideš na igrišče, ti golfska igra vzame pet ur, in čas je velika obremenitev za vsakogar. Zato ne smemo pretiravati s cenami.«

Kako ocenjujete sodelovanje med slovenskimi golfskimi klubi?

»Sodelovanje je, morda nekaj boljše na rekreativnem nivoju. Obstajajo med klubska srečanja, ki pa so bila izvedena v manjši meri, predvsem zaradi covida. Bi pa nekaj dodal. Sem mnenja, da je v Sloveniji preveč klubov. Na vsakem igrišču bi moral delovati en klub, ali da bi dotični klub imel vsaj odprto vadišče ali indoor vadišče. Mi imamo 700 članov in sedem glasov pri GZS, nekaj drugih klubov pa ima le deset članov in en glas. To pa seveda ni niti približno enako. Glasovi večjih klubov nimajo prave teže.«

V slovenskem golfu primanjkuje določenih generacij, kar posledično pomeni, da je tudi kritična masa enostavno premajhna. Manjše število potencialnih golfistov onemogoča boljše in hitrejše razvijanje predvsem mladih tekmovalcev. Hkrati pa je želja  GZS, da golf čim bolj odpre vrata, ker bo le tako olimpijski šport zajel večje število igralcev. Krovna organizacija želi s projektom Dan slovenskega golfa pomagati tako igriščem kot tudi klubom, vse v želji, da bi v svet golfa vstopilo čim več ljudi. Nekaj starostnih generacij manjka pri golfu in s tem se strinja tudi Zalokar, ki nadaljuje: »To so želje in projekti, ki jih popolnoma podpiramo. GK Arboretum je in bo vesel vsake nove golfistke in vsakega novega golfista. Mi smo lani ponudili začetnikom, da lahko vsak ponedeljek odigrajo krog z našimi klubskimi golfisti, ki imajo single hendikep. V takšnem primeru je napredek hitrejši. Tudi sam imel srečo, ko sem začel z golfom. Bil sem začetnik, a sem poskušal igrati z golfisti, ki so takrat imeli hendikep okrog 10. Dobri in izkušeni igralci bodo začetnikom pojasnili pravila, razložili določene situacije na igrišču in jim dodali nekaj nasvetov ob udarcih. To možnost imajo pri nas. Golfska pravila obstajajo z razlogom in golfsko etiko tako spoznaš na najbolj primeren in tudi učinkovit način. Sem zagovornik, da je pravila potrebno upoštevati in spoštovati. Velikokrat to manjka v golfu.«

Nekatera slovenska igrišča so že v zimskem času ponudila nekaj dobrih stvari za nove člane, drugi se spet ne odzovejo najbolj primerno novim golfistom. Nove igralce pa ob pristopu vendarle ne gre obremeniti z vsemi »polnimi« stroški. Finančna obremenitev ni najbolj plemenita pot za pridobitev novih golfistov, zato je potrebno razmišljati in ustvariti prijazen program za novince. Samo Zalokar deli takšno razmišljanje in poskuša soustvariti pogoje, ki bodo mamljivi za golfiste: »Seveda, zavedam se, da je potrebno odpreti vrata za nove golfiste. Poleg klubov so igrišča tista, ki bi morala najbolj stremeti k temu, da bi bilo golfistov še več. Klub je športno društvo, ki skrbi za tekmovalni del, za družabnost, za organizacijo turnirjev, za to, da se člani dobro počutijo. Za pristop novih golfistov in za začetek igranja le teh, pa bi moralo igrišče najti ustrezen produkt, ki bi privabil nove igralce. Novi igralci morajo v golfu najti veselje in zabavo. Proces, da nekdo postane soliden golfist ni enostaven. Nekdo, ki je začetnik in plača, recimo 70 evrov za igranje, potem pa potrebuje 120 udarcev, gre z igrišča slabe volje. In to vsekakor ni pozitiven primer, niti ni primeren za nove golfiste.« Razmišljanje je jasno in le poudarja, da golfa ne želimo, niti ga ne smemo dati v predal sila dragih športov. »To res drži. Sam kupim letno karto, a nisem vezan na igranje golfa le v Arboretumu. Rad igram tudi na ostalih igriščih po Evropi in tudi drugje. Seveda lahko tudi golf postane drag, a je cenejši kot smučanje. Če kupiš letno karto za dobrih tisoč evrov, potem lahko igraš neomejeno in ob večjem številu igranj v celem letu, te lahko enkratno igranje, torej 18 lukenj, stane, recimo 5 evrov«, doda izkušeni golfist.

Zelo pomemben dejavnik pri golfu je, da se z njim lahko ukvarja vsakdo, ne glede na starost.

»Golf je igra, je šport, s katerim se lahko ukvarjaš do konca življenja. Vse ostale športe, ali večino njih, zaradi preobremenitve in zaradi poškodb, lahko gojiš do določene starosti. Golf pa lahko igraš neomejeno. Omenil sem že naše sredine turnirje. Na teh turnirjih igra tudi naš član g. Marjan Urh, ki je star 83 let in je zmagovalec serije za leto 2021. To je podatek, da pri 83 letih lahko premagaš 30 ali 40 letnike. Za golf ni ovir. Če izvzamem čas, kjer pa se pozna, da manjka generacija 30 do 40 letnikov, ki gradijo kariere in ustvarjajo družine.«

Golf velja za enega od najbolj zdravih in glede na zadnje omejitve ter protokole, za enega najbolj varnih športov. Vzpostavlja se slogan, ki ga opiše zelo dobro: »Pejt v naravo. Igraj golf.« Samo Zalokar na kratko doda: »Ta slogan je super. Pri golfu gre tudi za gibanje v naravi. Na 18 luknjah vsak prehodi 10 kilometrov. To lahko počneš do konca življenja.«

​Samo Zalokar: “Golf lahko igraš do konca življenja.”

Kje ima slovenski golf največje težave pri razvoju, pri promociji, pri večjem številu igralcev, pri sodelovanju?

»Kot prvo, še vedno je preveč lastnih interesov. Če povzamem: starši uspešnih tekmovalcev imajo svoje interese, lastniki igrišč imajo svoje. Vse skupaj, recimo, je 20 ljudi, ki se gredo svojo zgodbo, nekateri že celih 30 let. In ti med seboj nimajo skupne vizije in skupnih interesov. Kot drugo naj dodam en primer. Nekoč je bilo v ligi Mid Am tudi 200 igralcev, danes jih je komajda 30. Ena od rešitev je zagotovo boljše usklajevanje urnikov vseh vrst tekmovanj. Zavedam se, da je bilo v zadnjih dveh letih zaradi covida to precej težje, a v prihodnje to ne bi smelo biti ovira. Prepričan sem, da bi večje število seniorjev igralo tudi Mid Am turnirje, a ne bo šlo, če so ti turnirji v istem tednu ali so turnirji med seboj preveč oddaljeni. Usklajeni urniki so predpogoj za izboljšanje stanja. Mi smo dali predlog, da bi  letos turnirje odigrali v treh petkih, ki bi jih združili še s sobotami. Odigrali bi dve rundi in tovrstnih težav ne bi bilo. Tudi udeležba bi bila večja.«

Samo Zalokar se rad dotakne mladinskega golfa, na katerega so v GK Arboretum lahko ponosni, hkrati pa poudarja, da mladi potrebujejo turnirje ob katerih se krepi kakovost in rastejo izkušnje: »V primeru mladinskega golfa bi se rad zahvalil Damirju Popoviču in njegovemu podjetju IMP Pumps, ki že nekaj let podpira mladinsko šolo Arboretuma in tudi največji turnir v Sloveniji, mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije, ki poteka na igrišču v Arboretumu. To je največji turnir v Sloveniji in tudi najbolje organiziran. In ponosni smo, da je prav lani, prvič uspelo zmagati našemu članu, Janu Čiriču.«

Slovenski golf nosijo dekleta. Ana Belac igra v elitni LPGA, Pia Babnik je bila lani druga najboljša v evropski seriji, kjer igra tudi Katja Pogačar. Nekaj deklet študira in igra golf v ZDA, tam je tudi nekaj fantov. Se zavedamo, kako vrhunska so naša dekleta?

»Dekletom lahko iskreno čestitam za dosežene uspehe in močno upam, da jim bo uspevalo še naprej. Konkurenca v golfu je neizprosna in ne poznavalec golfa si resnično ne zna predstavljati, kako težko je priti do najvišje ravni: do LPGA, to kar je uspelo Ani, ali kaj dela Pia v evropskem seriji oziroma kako se trudi Katja Pogačar. Fantom se zaenkrat še ni uspelo približati temu nivoju. Upam, da bo šel naprej pri dosežkih in razvoju Žan Luka Štirn, ki je lani uspešno tekmoval med profesionalci na ameriškem touru. Vsem želim tudi dobršen odmerek sreče, kajti v tem športu jo potrebuješ. Sicer pa golfistom, nam vsem, želim, da golf ostane zabava z mislijo na to, da najboljše runde še nismo odigrali.«

Samo Zalokar, Matic Zalokar, Jan Čirič in Marko Štirn (klubsko prvenstvo GK Arboretum 2021)